Preizkusite se v kvizu iz znanja o sladkorni bolezni. Menite, da boste na vsa vprašanja odgovorili pravilno? Rešite kviz pred in po branju spodnjega besedila ter preverite svoje znanje. 

Sladkorna bolezen ali Diabetes Mellitus je:

Kot jo opredeljuje Mednarodna federacija diabetikov (IDF) Kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Motnja v presnovi, izhajajoča iz številnih vzrokov, ki jo določa kronična hiperglikemija (stanje zvišanega nivoja sladkorja v krvi). Kaže se kot motnja v presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, posledici nepravilnosti v izločanju ali delovanju inzulina. Končni učinki bolezni so lahko trajne okvare, nepravilnosti v delovanju ali pa celo odpoved številnih telesnih organov.

INZULIN (lat. insula = otok) je hormon, kemijsko beljakovina, ki jo izločajo beta celice v trebušni slinavki, natančneje v tako imenovanih Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki. Koncentrat trebušne slinavke je bil za zdravljenje sladkorne bolezni prvič uporabljen leta 1922. Nekdaj so inzulin pridobivali iz goveje ali svinjske trebušne slinavke, danes pa ga proizvajajo tako, da neki bakteriji ali plesni z genetskim inženiringom vsilijo, da ga izdeluje, potem pa izcedek očistijo. Tako pridobljeni inzulin je povsem enak človeškemu in ga imenujemo tudi humani inzulin.

Tipični klinični znaki za nastanek sladkorne bolezni so:

• povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje) – poliurija

• s tem povezana dehidracija in huda žeja – polidipsija

• slabo počutje

• izguba teže

• zmanjšana odpornost

Po zadnjih podatkih iz leta 2003, živi v svetu 194 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, od tega 30 milijonov v Evropi. V Sloveniji ima sladkorno bolezen 8 % prebivalcev.

​

Delitev sladkorne bolezni glede na nastanek:

Tip 1 (od inzulina odvisna sladkorna bolezen)

• pojavi se v otroštvu in mladosti (največ v puberteti) oziroma do 30. leta starosti

• je avtoimunska bolezen

• njegova osnova je najverjetneje nesrečna kombinacija dedne zasnove; verjetnost, da zboli otrok, katerega eden od staršev je diabetik, je 2 do 5 odstotkov; če sta diabetika oba starša, je verjetnost, da bo diabetik tudi otrok, 30 odstotkov

• zdravljenje z inzulinom je nujno že vse od pojava bolezni, inzulin je z injekcijami treba nadomeščati do konca življenja

• a boleznijo tipa 1 je obolelih okrog 10 % diabetikov, med njimi so otroci (v Sloveniji jih je okrog 300)

Tip 2

• je najpogostejša oblika sladkorne bolezni: ima jo približno 90 % vseh diabetikov

• osnova je verjetno genetska

• ne gre za pomanjkanje inzulina, pač pa za odpor proti njegovemu delovanju (lahko ga je celo preveč)

• odpornost na inzulin se s starostjo povečuje (če je za to dedna osnova); hiperglikemija je sprva zmerna, nato se povečuje

• pri zdravljenju zadoščajo dieta in anti-diabetične tablete, sočasno je treba zdraviti tudi težave, ki se pojavljajo vzporedno(zvečan krvni sladkor, zvečane maščobe v krvi, zvečan krvni tlak) oziroma zmanjšati telesno težo, če je ta prevelika, ter opustiti kajenje;

• z leti lahko bolniki dosežejo tako visoke vrednosti glukoze v krvi, da je potrebno zdravljenje z inzulinskimi injekcijami

• tako k nastanku kot k slabšanju bolezni pripomorejo neustrezne življenjske okoliščine (neprimerna prehrana, prevelika telesna teža, premalo gibanja, stres)

c)   Prehodna hiperglikemija med nosečnostjo

• gre za sladkorno tipa 2

• nastane zaradi hormonskega stresa in (v 90 odstotkih primerov) s porodom izgine

• v starejšem obdobju (po 40. letu starosti) se hiperglikemija pogosto ponovi

Kronični zapleti, tipični za sladkorno bolezen so:

•  diabetična nefropatija (kronični zaplet na malih žilah v ledvicah)

• iabetična retinopatija (kronična okvara žilic na očesnem ozadju)

• diabetična nevropatija (kronična okvara živcev)

• kardiovaskularna obolenja (srčni infarkt, možganski infarkt, ateroskleroza, angina pectoris)

• diabetična noga

Akutni zapleti pri sladkorni bolezni so:

Hipoglikemija (stanje znižane koncentracije sladkorja v krvi)
Nastane pri zdravljenju z inzulinom oziroma tabletami

​

Povzročitelji:

• prevelika doza inzulina ali tablet

• prevelika telesna aktivnost

• premalo hrane oziroma opuščen obrok

• pitje alkohola na prazen želodec

• včasih pravi vzrok ni znan

Znaki hipoglikemije:

​

1.) Blaga hipoglikemija:

• lakota

• drgetanje

• znojenje

• strah

• vznemirjenje

• bledica

• hitrejši srčni utrip

2.) Srednje težka hipoglikemija:  poleg znakov blage še težave s koncentracijo in zmedenost
3.) Huda hipoglikemija: nezavest

Pomoč pri hipoglikemiji:

​

Blaga hipoglikemija:

• zaužitje obroka, bogatega z ogljikovimi hidrati (sendvič, žitarice…); če je hipoglikemija težja, zaužitje česa sladkega (kocka sladkorja, sladek sok…)

Težka hipoglikemija:

• mazanje ustne sluznice s kocko sladkorja ali medom

• injekcija glukagona; tega morajo diabetiki imeti sami!, (glukagon je namenjen domači uporabi ob težji hipoglikemiji, ko je potrebna pomoč druge osebe – toda laika, ne zdravstvenega osebja)

• infuzija 50 % raztopine glukoze

Hiperglikemija:

• stanje zvišane vrednosti koncentracije sladkorja v krvi

• možni vzroki: premalo inzulina, preveč hrane, prehlad ali kakšno drugo obolenje

Vrednosti koncentracije sladkorja v krvi:

• od 3,5 mmol / l do 5,6 mmol / l – normalna vrednost

• nad 5,6 mmol / hiperglikemija

• pod 3,5 mmol /  hipoglikemija

• na sladkorno bolezen kaže koncentracija sladkorja v krvi, višja od 7 mmol / l  na tešče oziroma 11 mmol / l po hranjenju

• pozornost zahtevajo že vrednosti nad 5,6 mmol / l, izmerjene na tešče, tedaj gre za blago hiperglikemijo oziroma moteno toleranco na glukozo

Zdravljenje sladkorne bolezni

a)   Cilji zdravljenja sladkorne bolezni:

• odprava simptomov in znakov bolezni

• preprečevanje akutnih zapletov sladkorne bolezni

• preprečevanje kroničnih zapletov

• zmanjšanje umrljivosti

• izboljšanje kakovosti življenja

b) Pri zdravljenju sladkorne bolezni sodelujejo:

• bolnik

• zdravnik

• bolnikovi svojci

• izbrani splošni zdravnik

• drugi specialisti

• dietetiki

• medicinske sestre

• fizioterapevti

• socialni delavci

c) Sredstva in metode zdravljenja so:

• zdravljenje z inzulinom oziroma tabletami, če je to potrebno

• vzgoja bolnikov in njegovih svojcev

• dietna prehrana

• zmanjšanje telesne teže, če je to potrebno

• telesna dejavnost

• samokontrola

č) Zdravljenje je uspešno, ko:

• bolnik dojame, da ima sladkorno bolezen in da so njene posledice lahko resne, da pa jo je mogoče zdraviti

• prednosti zdravljenja odtehtajo njegove slabosti

Osnove dietne prehrane:

• dietna prehrana je osnovna metoda za zdravljenje vseh tipov sladkorne bolezni

• gre za zdravo prehrano, primerno tudi za zdrave ljudi, le da je upoštevanje diete za diabetika še pomembnejše

• dieto je potrebno skrbno načrtovati in pri tem upoštevati vsa njena določila!

a) Dnevne potrebe po energiji so odvisne od posameznika (njegove telesne dejavnosti, spola, starosti, telesne teže…)  in zato od človeka do človeka različne.

Ponavadi potrebe po energiji zadovoljimo v petih obrokih na dan.

b) Razdelitev dnevno potrebne energije na obroke:

Dopoldne = zajtrk in dopoldanska malica
Popoldne = kosilo in popoldanska malica

Zvečer = večerja

c) Zelo priporočljiva hrana:

• hrana, ki vsebuje veliko vlaknin:

• polnozrnat, rženi, črn, ajdov kruh;

• ajdova, prosena kaša, ješprenj;

• ječmenovi, ovseni, rženi kosmiči;

• krompir v olupku, neglasiran riž,

• polnozrnate testenine;

• fižol, grah, soja;

• sveža, zamrznjena zelenjava;

• surovo, neolupljeno sadje, predvsem jagodičje;

• posneto mleko

• nemastna skuta

• jajčni beljak

• nesladkane pijače: čaj, voda, mineralna voda, čiste zelenjavne juhe

Hrana, priporočljiva v zmernih količinah:

• pogosto: krompir, riž, testenine, mleko, jogurt, polmastni sir, pusto meso, ribe;

• poredko: bel kruh, keksi za diabetike, sladko sadje, sadni sok iz svežega sadja, pusti izdelki iz mesa, jajčni rumenjak, drobovina;

Hrana, ki se je moramo izogibati:

• hrana z veliko maščobami: ocvrte jedi, maslo, svinjska mast, margarina, mastno meso, majoneza, masleni rogljički, kremni siri, hrenovke, salame, klobase, industrijsko pripravljene jedi, pomfri, čips, industrijsko izdelane kremne juhe živila z veliko sladkorja: marmelada, med, sadni sirupi, kompoti, sadni izdelki iz konzerv, pudingi, brezalkoholne sladkane pijače (coca-cola, kokta, fanta…), likerji

• živila z veliko maščob in sladkorja: torte, sladoled, čokolada

ALI SME DIABETIK KADITI? 
Ne.

ALI SME DIABETIK UŽIVATI ALKOHOL? 
Le v zmernih količinah ob obroku – v alkoholnih pijačah, predvsem v sladkih vinih, likerjih in pivu je veliko kalorij in seveda sladkorja.

​

OSNOVE DIABETIKOVE HIGIENE:

a)   Osebna higiena posameznika zajema:

• higieno kože (telesa, rok, nog, nohtov, las)

• higieno sluznic (ustna votlina, spolovilo)

• higieno prehrane

• higieno telesne aktivnosti

• duševno higieno

• higieno počitka

Gre za preplet zdravstvenega in kulturno-estetskega vidika higiene, ki skupaj tvorita celoto.

b) Diabetik mora biti pri vzdrževanju osebne higiene še posebej pazljiv na:

• redno vzdrževanje higiene;

• uporabo blagih, nevtralnih mil;

• preventivo pred poškodbami in ranami na koži;

• uporabo bombažnih brisač;

• uporabo perila, ki se lahko prekuhava

• uporabo zaščitnih rokavic pri delih, pri katerih bi se lahko poškodovali (delo na vrtu, v gozdu…)

​

Slovarček manj znanih izrazov:

angiopatija – bolezni žil
angina pectoris – stiskajoča bolečina pri srcu
amputacija – operativna odstranitev dela okončine ( prsta, stopala…)
ateroskleroza – nabiranje oblog ( plakov ) na notranji strani stene žil
avtoimunost – napačen odziv obrambnega ( imunskega ) sistema: obrambni dejavnikiuničulejo lastno tkivo
diabetes mellitus – sladkorna bolezen
diabetik – človek, ki ima sladkorno bolezen
dehidracija – izsušen organizem
genetsko – dedno
glukagon – hormon, ki se izloča v jetrih in deluje ravno nasprotno od inzulina; obstaja pripravek za raztopino, ki se v primeru hipoglikemije lahko vbrizga v mišico ali v žilo
hiperglikemija – stanje zvišane vrednosti sladkorja v krvi
hipoglikemija – stanje znižane vrednosti sladkorja v krvi
holesterol – vrsta maščobe
imunski sistem – obrambni sistem organizma
infarkt – odmrtje tistega dela tkiva, katerega arterija, ki ga je prehranjevala, se zamaši zaradi preobilnih oblog
inzulin – hormon, ki niža nivo sladkorja v krvi
kap – drug izraz za infarkt
kardiovaskularna obolenja – bolezni srca in ožilja
kronična bolezen – bolezen, ki se nikoli ne pozdravi
kronični zapletii – zapleti, ki se ne dajo pozdraviti
nefropatija – bolezni ledvic; diabetična nefropatija – tipični kronični zaplet sladkorne bolezni
nevropatija – bolezni živcev; diabetična nevropatija – tipični kronični zaplet sladkorne bolezni
organizem – telo
poliurija – povečano izločanje urina
polidipsija – huda žeja
stres – neugodni psihični ali fizični vplivi na organizem
tromboza – zamašitev žile s strdkom ( trombusom )  

Viri:

Diabetes Slide Show: A presentation pack for diabetes speakers addressing non-specialist audiences. 2000. Bruselj: International Diabetes Federation
Gjura Kaloper Vlasta in Urška Kaloper. 2000. Sladkorna bolezen, moja najzvestejša prijateljica. Ljubljana: Zveza društev diabetikov Slovenije
Medvešček Marko in Maruša Pavčič. 1999. Sladkorna bolezen. Kako živeti z njo. Dejstva od A do Ž. 100 receptov za zdravo prehrano. Ljubljana: Littera picta.